Prevrednotenje

Terry Horgan je napisal nov clanek o svojem pogledu na nejasnost kot prevrednotenje. Nejasnost je brezmejnost, slednja pa je sledenje sibko nekoherentnim normativnim zahtevam, ki jim prakticno gledano sledimo, ne moremo pa jim docela zadostiti. V zadnjem odseku svojega clanka o nejasnosti Horgan primerja moralno dilemo oziroma moralni konflikt z nejasnostjo, katere brezmejnost terja sledenje pravilom, ne pa tudi njihove zadostitve. Sam sem ze prej razmisljal, da ima sledenje ne pa zadostitev sirso uporabo. Med drugim bi bilo mogoce razviti model intuicionisticnega pluralizma, ki prav tako sloni na moralnih dilemah oziroma konfliktih, in ga primerjati s taksnim zasnutkom.

Nejasnost in ples

V ponedeljek 21 decembra ob 11:20h, soba 434 FF bo profesor Potrc najprej predstavil drugo poglavje knjige Austere Realism, potem pa bo potekal pogovor o fenomenologiji plesa z Nicole Speletic. Ali bo Nicole tudi zaplesala?

Macka

Macka je na predprazniku. Le chat est sur le paillasson. The cat is on the mat. Kissa on kynnysmatolla. V redu, to ne bo cisto res.

Classical radio

Profesor Potrc v zadnjem casu veckrat poslusa Classical sekcijo spletnega radia na tejle povezavi

http://www.radioio.com/genres/Classical-Jazz

Lies, Politics and Ontology

Professor Venanzio Raspa from Urbino Italy is planning to deliver two lectures on Lies, Politics and Ontology as a guest of Professor Potrc at the Ljublljana department of philosophy. Dates of the visit are now planed for May 16-26, 2010. During Potrc Urbino visit Professor Raspa indicated a wide ranging problematics having to do with lying as a philosophical problem

Implicit background enables explicit directedness

Professor Potrc started rereading Gibson's book on ecological approach to visual perception http://books.google.com/books?id=BJGCuje64FcC&lpg=PP1&ots=67ztzg0cH7&dq=gibson%20ecological%20perception%20visual&pg=PR4#v=onepage&q=&f=false The idea is that whatever is explicitly targeted in visual perception is enabled to be so targeted by the implicit background environment, different to the physical and geometrical space, say. Professor Potrc started to expose the structure of the occurrent total cognitive state, which consists of an explicitly targeted intentional content/object, and of the background of rich aspectual nature enabling the concentration upon and the very functioning of intentional directedness. Justification is in this implicit phenomenological background environment. (A student immediately saw that this distinction between the occurrent on the one side and explicit/implicit that may both be found in the occurrent may offer a solution to the Gettier cases. We look forward to the promised analysis.) A similar structure may be spotted in the case of visual perception, for both ecological Gibsonian and Husserl's accounts (forthcoming in his Thing and Space lectures, and slowly moving to a kinesthetic account of visual perception). The insight into an occurrent whole phenomenon with the structure of the explicit target and of the implicit background, this last one nevertheless being present in the occurrent state may have several other applications that merit to be researched. Well, professor Potrc ended up reading Chalmers on Edenic perception http://consc.net/papers/eden.pdf and Charles Siewert on intentionality and consciousness http://plato.stanford.edu/entries/consciousness-intentionality/.

PhilPapers survey

Chalmers and his collaborators are going to publish preliminary results of philosophical survey and metasurvey. The answers by professor Potrc may become public in some time, we understand. Here are the overall results as they are published now:

http://philpapers.org/surveys/

There is a new discussion forum for surveys here.

Borut praznuje

Borut Cerkovnik ima jutri rojstni dan. Cestitamo! V ponedeljek ga pricakujemo na razpravi o uboznem realizmu.

Predavanja o uboznem realizmu

V ponedeljek 14 decembra 2009 pricne profesor Potrc serijo predavanj o knjigi Ubozni realizem. Predavanja bodo seveda potekala v slovenskem jeziku, ob ponedeljkih ob 11:20h v sobi 434 na Filozofski fakulteti v Ljubljani in bodo predvidoma posneta, tako da bodo vsebine dostopne na spletu vsem tistim, ki jih zanimajo. Knjiga Austere Realism, avtorjev M. Potrc in Terry Horgan je zopet izsla, tokrat v natisu z mehkimi platnicami pri MIT Press pred nekaj meseci. Predavanja so del priprave za nacrtovano mednarodno konferenca o tej knjigi. Ubozni realizem je metafizicna teza in tako pravzaprav nima nicesar opraviti z ekonomskim zateganjem pasu. Austere Realism (MIT, 2008)

Pomembna knjiga o sodobni etiki

Vojko Strahovnik je pri zalozbi IPAK novembra 2009 izdal pomembno knjigo o sodobni etiki z naslovom Moralne sodbe, intuicija in moralna nacela. ISBN 978-961-91632-3-8. V sredo 16 decembra ob 14:40h bosta v sobi 434 na ljubljanski Filozofski fakulteti knjigo predstavila profesor Potrc in avtor. Oba bosta po predvidevanjih pricela z delom na svojem clanku za mednarodno konferenco o etiki na Bledu. Ta konferenca bo zacetek junija. Priprave pa bodo potekale v naslednjem semestru, zlasti na srecanjih Drustva za analiticno filozofijo. Na teh srecanjih prebiramo ustrezno literaturo. Ce koga zanima je vljudno vabljen, da glede tega s profesorjem Potrcem ali s profesorjem Strahovnikom naveze stik.

Moralne sodbe, intuicija in moralna nacela: knjiga Vojka Strahovnika IPAK 2009, 266 str. Moralne sodbe so osrednja os okoli katere se vrte odlocitve za dejanja, v svoji eticni razseznosti. Smiselno je trditi, da moralne sodbe temelje na uvidu oziroma na intuiciji. Ob tem pa se zastavlja vprasanjeo vlogi moralnih nacel oziroma splosnosti pri takih na intuiciji utemeljenih sodbah. To je na grobo receno snov, s katetro se ukvarja knjiga Vojka Strahovnika.

Uvodoma nakazana razlika med etiko in metaetiko je razdelana ob vprasanjih metafizike (moralni nenaturalizem in realizem), semantike, spoznavne teorije in moralne psihologije. Naceta so se vprasanja filozofskoh pristopov k intuiciji, ter se posebej k moralni intuiciji in k moralni fenomenologiji. Moralni intuicionizem je ob temah normativnosti in moralne intuicije zgodovinsko in sistematicno pregledan v delih Sidgwicka, Moora, Pricharda, Rossa, Broada in Audija.

Moralni partikularizem je predstavljen kot vrsta intuicionizma, zacensi z obravnavo vrst partikularizma in holizma razlogov ter argumentov v podporo, kot tudi ugovorov partikularizmu. Sledi obravnava moralnega konflikta, dilem in pluralizma. Pri tem je ocenjena vloga moralnega preostanka. Moralne dileme so najprej ocenjene kot izziv realizmu in kognitivizmu, sledi pa obramba slednjih dveh. Pregledana je se normativna struktura moralnega konflikta, skupaj s fenomenologijo moralnega preostanka. Koncno je govora o intuicionizmu, partikularizmu in o moralnih splosnostih. Zarisana je paleta od zmernega pluralisticnega partikularizma, preko upraviljenega partikularizma, zamejenih nacel in privzetih nacel, cez mehke splosnosti in do privzetih razlogov. Sledi pregled interpretacij prima facie dolznosti in njihove vloge kot temeljnih moralnih razlogov.

Kako se pojavi vloga intuicije pri moralnem sklepanju? Tukaj je enostaven razmislek. Ce bi nase moralne sodbe vselej vodila enoznacno dolocena splosna nacela, bi se lahko enostavno ravnali po pravilih, ki jih slednja predpisujejo. V tem primeru pa presojanje konec koncev sploh ne bi bilo potrebno, ampak bi bile moralne odlocitve vnaprej jasno opredeljene za vsak mozni polozaj. Potreba po moralnih sodbah pa se pojavi, ko pride do moznega nestrinjanja glede pravilnosti nasih odlocitev. In taksno nestrinjanje vznikne, ko v danem polozaju na naso izbiro pritiska dvoje ali vec splosnih nacel, ki so med seboj v konfliktu. Tako je moralni pluralizem temelj vzniku moralnega presojanja.

Moralni partikularizem predstavlja naslednjo stopnjo spodbude za moralne sodbe. Iz samega naziva moralnega partikularizma, posamicnega in enkratnega pristopa k moralnim odlocitvam, je razbrati nasprotovanje vlogi moralnih splosnosti oziroma nacel. Misljeno je, da deluje na vsakrsno naso moralno odlocitev cela vrsta silnic, ki jih ni mogoce zajeti s splosnimi pravili. Posamicne situacije, v katerih potekajo nase moralne odlocitve, so kompleksne in bogate v toliksni meri, da bi bilo vsakrsno sklicevanje na splosnosti zmotno. Splosnosti namrec zahtevajo enotnen in predvidljiv odziv v razlicnih situacijah. Nezvedljiva razlika bogastva posamicnih polozajev pa take enoznacnosti ne dopusca, saj je zavoljo holizma razlogov doloceno nacelo sedaj razlog v prid, potem pa zopet razlog zoper doloceno vrsto odlocitve in delovanja.

Razumljivo je, da moralni partikularizem zato potrebuje oporo na intuicije, ki so v podlago moralnim sodbam. Strahovnik pripozna moralni partikularizem kot vrsto intuicionizma. Vendar pa v razliko s skrajnim partikularizmom, ki zanika vsakrsno vlogo moralnih splosnosti pri presojanju, slednjo prepozna v silnicah, ki jo v moralno intuitivno presojanje vnesejo splosnosti. Problem je namrec v tem, da intuicija oziroma uvid sloni na silnicah, ki so v oporo presojanju, silnice pa so posledica obstoja splosnosti. Tudi taksno monisticno stalisce, kot je posledicizem, dopusca mozen pluralizem silnic, ki so v oporo na uvidu sloneci moralni sodbi.

Zlasti zanimive so se predstavitve fenomenoloskih argumentov, ki pricno z opisom kvalitativnega izkustva o presojanju in vodijo do metaeticnih sklepov. Moralne dileme silijo k presojanju. Argument sploscenja moralne pokrajine nas sili zavreci skrajni moralni partikularizem in ga nadomestiti z na uvidu utemeljenim moralnim pluralizmom.

Knjiga Vojka Strahovnika nas seznanja s pomembnim filozofskim podrocjem in smerjo, poleg tega pa ponuja se izvirno resitev, za katero upamo, da jo bo avtor se nadalje razdelal.